»Nepopustljivost, jeza, pohlep, pijančevanje in vse to so v primerjavi zgolj puhlice: prav skozi ošabnost je hudič postal hudič: ponos vodi vse druge v vice: to je popolno protibožje stanje duha.«
»Seveda obstaja tudi v umetnosti. Verjetno še najbolj nazorno, ko se v ogledalu zagledajo različne zgodovinske osebnosti in mitske podobe, ki sta jih polni literarna in likovna zgodovina, najdemo jih lahko celo v glasbi.«
»Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti.«
»Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti. Delujejo avtonomno in igrivo v svojem okolju. Film teče v krogih, vrti se, ritmično se pojavlja in izginja ter evidentno kaže na skrbno manualno zlaganje in sestavljanje slike. Ni prikrivanja. Iskreno je – prav takšno, kot je, in to, kar vidimo – je to, kar je.«
»Umetnica kot sodobna medijska arheologinja uporablja ozvočene analogne filmske naprave in 16 milimetrov širok filmski trak, s katerimi oblikuje in naseljuje razstavni prostor.«
»Ta tvori pomemben del celote in ima več različnih obravnav pripovedovanja ter v odnosu do instalacije vključuje pretakanje subjektivnosti in poigravanje z dvojnostjo s pogostim menjavanjem pripovednih ravni in jezikovnih registrov.«
»Prek nje se umetnica nanaša na svoje telo, dotik, na druga telesa in njihove 'netelesnosti' ter tudi na prostor, kjer so gledalci, in na prostore, ki še pridejo.«
»Slednji je pomemben del osebne zgodovine, njegov kontekst se je s časom spremenil, vendar se bistvo, duh prostora, ohranja in živi naprej«
»Pri ustvarjanju svojih arhivov sami določajo ključe, s pomočjo katerih se odločajo, kaj ohraniti, kaj zavreči, zbrani material pa subjektivno interpretirajo, urejajo in prevajajo v dela.«
»Teja Miholič beleženje svojega vsakdana prepušča naključju – v obdobju od septembra 2018 do aprila 2020 je v svoj 'arhiv diptihov' vnašala krajše osebne zapiske vsakič, ko je na ulici naletela na zapuščen stol.«
»Razstava prikazuje več izvirnih, premišljenih in nenavadnih idej, ki so realizirane brez pompa, hermetičnosti in pričakovanj po končanem, oprijemljivem artefaktu, vsebujejo pa veliko igrivosti in avtentičnega veselja, ki izhajata iz potrebe po ustvarjanju, razmisleku ter povezovanju.«